Vsake tol
iko se s klubom odpravimo na kak seminar, da osvežimo znanje tako v formah kot tudi v borbah. Ker že dolgo nismo bili na seminarju v Berlinu pri velikem mojstru s črnim pasom 9. dan, po katerem naš klub nosi ime in ker so nekateri naši člani bili navdušeni nad mislijo, da bodo prvič videli Berlin, smo se odločili za ta vikend seminar. Na koncu v Berlinu nismo bili prisotni le na odličnem seminarju, temveč smo doživeli tudi zanimivo dogodivščino.
30.1.2015 s kombijem v snegu. Tako se je začelo naše zgodnje petkovo jutro. Kupi snega prav do meje z Avstrijo in še čez. Vendar je od meje naprej šlo veliko hitreje. A še vedno tam okoli 80 km/h. Prevrteli smo vse CD-je, ki smo jih imeli s seboj, od Timotejevega jugo turbo folka do hitov iz evropskih in ameriških glasbenih krogov, zbijali smo šale in malo počivali. Tako je šlo hitreje. Iz Ljubljane do Berlina po navadi voziš okoli 10 ur, mi pa smo nekaj snežnih ur dodali. Po prihodu v Berlin smo najprej pozdravili velikega mojstra Kanga v njegovi telovadnici. Skupaj z njegovimi člani se je že inten
zivno pripravljal na seminar. Nato smo sklenil poizkusiti znamenito in za Berlin edinstveno ‚Berliner Currywurst‘, želodčki pa so se tudi že oglašali. Preden smo prišli do ulične prodajalne s to odlično klobasico, smo si pogledali originalni berlinski zid na originalnem mestu imenovan East Site Gallery. Tukaj so zbrane prave umetnine, ki so vredne ogleda. Prav tako je bilo luštno obiskati center vzhodnega dela Berlina, vendar si nismo predstavljali niti v sanjah, da bomo doživeli pravo kriminalko ‚Kobra 11‘. Na trgu Alexanderplatz smo si ogledovali znameniti televizijski stolp in blizu njega mestno hišo tega dela Berlina, Rote Rathaus. Mlajši člani Tija, Mitja, Gašper in Kenan še niso videli podzemne železnice, metroja. Podali smo se še tja. Z zanimanjem smo poslušali razlago trenerja Tomaža in si ogledovali tamkajšnje dogajanje. Postaja Alexanderplatz ima kar dve nadstropji pod zemljo in morali smo videti prav obe in doživeti njun utrip. Nato na poti iz postaje kar naenkrat nek moški srednjih let v vojaško pisanih hlačah in
črni bundi potisne Timoteja ob steno in ga začne tipati. Pregledal je noge, roke in trup, nato še njegovo denarnico. Niti zavedli se nismo in že sta zraven nas stala dva policijska specialca v popolni opremljenosti. Med drugim sta imela tudi ščitnika v obliki brezrokavnikov, podobna našim, taekwondojskim, a z majhno razliko, da njihovi ubranijo tudi strele, naši pa ublažijo le udarce. Pristopilo je še nekaj policistov v civilu. Prav tak je bil tudi moški, ki je medtem Timoteja že pregledal. Od nas ostalih so na srečo zahtevali le osebne izkaznice. Ker sta ju Mitja in Kenan pustila v kombiju in so ju policisti vseeno želeli videti, sta skupaj s trenerjem in v spremstvu policistov na čelu in na koncu šla ponju do našega kombija. Druga skupina z enakim policijskim spremstvom smo šlido policijskega kombija. Lahko smo se pogovarjali le nemško ali angleško, kar pomeni, da se nismo pogovarjali. Pri policijskem kombiju, ki je bil parkiran tik zraven svetovne ure Weltzeituhr, sm
o počakali, da do nas pridejo še ostali. Medtem so policisti že ugotovili, da nismo nevarna banda romunskih ciganov, ki do štirinajstega leta, ko otroci postanejo kazensko odgovorni, počne neumnosti vseh sort, ki jim jih naročijo starejši. Odnosi med policisti in nami so se odtalili. Še več, začeli smo celo zbijati šale. Ugotovili smo, da je eden izmed policistov navdušen nad treniranjem taekwondoja, mi pa smo tako ali tako prišli sem na tovrsten seminar. Zaželeli so nam veliko novih izkušenji na seminaru in poslovili smo se v prijateljskem vzdušju. Z našim kombijem smo se še malo zapeljali, nato pa se s sladkimi mislimi na to, le kakšen neki bo seminar prihodnjega dne, zazibali v zaslužen spanec.
Ob 10h zjutraj naslednjega dne smo bili siti, spočiti in polni radovednosti. V seminarski dvorani smo pozdravili velikega mojstra Kanga, ki je seminar vodil. Pozdravili smo tudi organizatorja seminarja, prijatelja in sotekmovalca našega trenerja, Enderja Sengüla, 5. dan. Ponovno smo se videli še z drugimi poznanimi taekwondoisti.Ender je na seminar pripeljal ekipo izvrstnih mojstrov iz Berlina in Južne Koreje, ki so nas na začetku najprej dodobra ogreli. Naredili smo veliko skokov, sprintov in vaj z dvigovanjem kolen, kar je pomembno pri udarcih z nogami, najpomembnejši sestavini Taekwondoja. Po ogrevanju smo se razdelili na skupini z osnovnim znanjem in s poglobljenim znanjem. Obe sta vadili njižje forme. Nadaljevali smo z višjimi formami (5.-7. forma) ter z vadbo borbenih tehnik na loparčkih. Borbena skupina je vadila mnoge kombinacije napada in obrambe. Po zasluženi pavzi je ena skupina nadaljevala z vadbo z oklepi, druga je delala 8. in 9. formo, ki je hkrati tudi prva mojstrska forma (forma za črni pas), imenuje se Koryo. Mojster Seong je pri vadbi form ven
omer poudarjal natančnost pri njihovi izvedbi. Na kratko je predstavil tudi novosti pri formah. Sledile so borbe z najboljšimi šestimi borci, vodji seminarja. Zraven so dodali mojstra našega kluba, trenerja Tomaža Zakrajška in Timoteja Todića. Po končanih borbah je svojo Taekwondo koreografijo najprej predstavila odlična mlada korejska ekipa. Sledila je atraktivna borba med ognjevitima korejskima mojstroma, mojstrom Joo in mojstrom Choi. Prava paša za oči je bila koreografija ob glasbi s samoobrambo v prostem slogu in z razbijanjem desk. Seminar se je končal s slavnostno podelitvijo priznanj različnim trenerjem. Klub Kang se lahko pohvali s priznanjem trenerju Tomažu Zakrajšku za izjemni prispevek k
razvoju in širjenju Taekwondoja. Priznanje je podeljeval predstavnik Kukkiwona. Kukkiwon je glavni sedež Taekwondoja, iz katerega vsi mojstri ob opravljanju izpitov za črne pasove dobijo certifikate. Trener Tomaž je uradno pridobil tudi častno članstvo v Kang’s Global Taekwondo Familly in ob tem povedal:
“Seminar je bil odliče
n. Navdušen sem nad korejsko ekipo, ki se je res zelo potrudila s treningi in predstavitvami. Naučili so nas kar največ novih stvari, ki jih že z veseljem podajam naprej članom našega kluba. Seminar mi je dal tudi nove motivacije in navdih za naprej. Vesel sem, da me je spremljala ekipa naših članov in že se veselim seminarja prihodnje leto, ko se nam morebiti pridruži še kakšen član več.‘
Okusna korejska večerja dneva poprej nam je dala novih moči in v nedeljo zjutraj smo pred vrnitvijo v Slovenijo odšli še na krajši potep po Berlinu. Ogledali smo si Brandenburška vrata, kjer smo Tiji voščili za rojstni dan, Reichstag, Berlinski spomenik žrtvam holokavsta ter Spominsko cerkev Gedächtniskirche v centru zahodnega dela Berlina imenovanega Kurfürstendamm ali krajše Kudam. Tudi tukaj nas je pričakala dogodivščina, kjer so nas ponovno imeli za romunske cigane. A se nismo pustili, saj smo vendar hrabiri Taekwondoisti. In polni vtisov smo se odpeljali domov.
Darja Podpečnik
